Ydjfqpb

Slovenska delegacija za AVNOJ

Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države

AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, hrvaško, bosansko, srbsko in črnogorsko Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politični organ, ki je predstavljal narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin.

Prvo zasedanje[uredi | uredi kodo]

Po osvoboditvi Bihaća, nastanku obsežnega osvobojenega ozemlja (50.000 km²) in velikih uspehih narodnoosvobodilnega gibanja v vsej Jugoslaviji (Narodnoosvobodilna vojska (NOV), je tedaj štela 150.000 borcev), je Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije sklenil, da vojaški uspehi omogočajo ustanovitev političnega vodstva. Zato je ustanovil organ, ki bi pred svetom predstavljal borbo narodov Jugoslavije proti okupatorjem.

V noči 26. novembra 1942 se je na skupščini v Bihaću zbralo 54 predstavnikov vseh pokrajin razen Slovenije in Makedonije, ki sta bili v težki ofenzivi. Ustanovljen je bil AVNOJ. Na tem zasedanju so sprejeli resolucijo, s katero so obsodili jugoslovanske kraljeve vlade v Londonu, ki je pred svetom predstavljala akcije partizanske vojske kot akcije četnikov, obsodili same četnike in zaveznike pozvali, naj partizane priznajo za enakopravne zaveznike.

AVNOJ je postal najvišji organ oblasti v Jugoslaviji, njegov izvršni odbor je imel vse značilnosti vlade. Prevzel je skrb za delo narodnoosvobodilnih odborov (NOO) in graditev ljudske oblasti, kar je prej opravljal vrhovni štab NOV in POJ (Partizanski odredi Jugoslavije). AVNOJ je prevzel politične, vrhovni štab pa vojaške zadolžitve.

Predsednik AVNOJ je bil Ivan Ribar, člani izvršnega odbora pa Nurija Pozderac, Ivan Ribar, Pavle Savić, Mladen Iveković, Veselin Masleša, Vlada Zečević, Ivan Milutinović, Sima Milošević in Mile Peruničić.

Dne 26. novembra 1942 je v Bihaću potekalo I. zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije - AVNOJ. Z AVNOJ-em je nastalo politično telo, ki zaradi mednarodnih razmer in zaradi zahteve SZ še ni postalo uradni predstavnik nove Jugoslavije. AVNOJ je v poslanici zaveznikom pojasnil razmere v Jugoslaviji in vlogo četnikov, zaveznike pa prosil, naj partizane priznajo za enakopravne zaveznike.

Drugo zasedanje[uredi | uredi kodo]

Velike zmage NOV po kapitulaciji Italije, uničenje četniške vojske ter priznanja, ki so jih poleti in jeseni 1943 dali zavezniki NOB, so omogočili II. zasedanje AVNOJ v Jajcu 29. in 30. novembra 1943, kjer so se zbrali vsi narodi Jugoslavije (pozneje je bil 29. november državni praznik - Dan republike). Na njem so na Titov predlog AVNOJ razglasili za zakonodajno telo, kralju Petru in njegovi vladi so odrekli pravico predstavljati jugoslovanske narode in mu prepovedali vrnitev v domovino. Ustanovili so novo vlado (Narodni komite osvoboditve Jugoslavije, NKOJ), Josipu Brozu pa na predlog Moše Pijada podelili naziv maršala.

Tretje zasedanje[uredi | uredi kodo]

̈7. - 10. avgust 1945 v Beogradu, AVNOJ se preoblikuje v začasno zvezno skupščino. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji(zemeljski maksimum) Zakon o volitvah v ustavodajno skupščino.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: AVNOJ